Svet brez koral?

Koralni grebeni pokrivajo manj kot 0,1 % oceanskega dna, vendar so dom kar četrtini vseh morskih vrst na Zemlji. Zaradi tega so grebeni biološko izjemno raznoliki ekosistemi, ki podpirajo kompleksno prehranjevalno verigo, na koncu katere smo tudi ljudje.

Približno 850 milijonov ljudi po vsem svetu naj bi se za hrano in preživetje zanašalo na koralne grebene. Zdravi grebeni neposredno podpirajo okoli 30 milijonov ribiških delovnih mest, turistična industrija koralnih grebenov pa je ocenjena na 36 milijard funtov in zagotavlja zaposlitev tisočim ljudem v nekaterih najrevnejših državah na svetu.

Grebeni nam ne pomagajo nahraniti le želodca, nahranijo tudi naše duše. So osrednjega pomena za kulture mnogih domorodnih ljudstev in vir občudovanja za vse nas, ki imamo radi naravni svet. Koralni izvlečki se vedno pogosteje uporabljajo za izboljšanje našega fizičnega počutja, zagotavljajo zdravljenje astme, artritisa, raka in številnih drugih bolezni.

Poleg tega te ogromne bivalne strukture varujejo ljudi pred morebitnimi poškodbami. Raziskave so pokazale, da koralni grebeni zmanjšajo energijo valov za kar 95 %, kar zagotavlja obalnim skupnostim pomembno zaščito pred cunamiji in nevihtami.

Skratka, pomen koralnih grebenov je ogromen. Na žalost tudi grožnje, s katerimi se soočajo. 

Kaj nas skrbi?

Zemlja se je od predindustrijske dobe segrela v povprečju za 1,2 °C, v zadnjih 40 letih pa smo izgubili 50 % naših koralnih grebenov.

Če se povprečna svetovna temperatura dvigne za 1,5 °C, se bo ta izguba povečala na 70 % do 90 %. V svetu, ki se segreje za 2 °C, bo ostal samo 1 % koralnih grebenov.

Crown-of-thorns starfish pose a significant threat to coral.© Jürgen Freund / WWF

Večino tega uničenja povzročajo cikloni, ki so s segrevanjem podnebja vse močnejši in pogostejši. Nadaljnja škoda je beljenje koral. Zdravi grebeni dobijo svetlo barvo zaradi mikroskopskih alg, ki živijo v trdi zunanji strukturi koral. Te alge pomagajo proizvajati hrano za svoje gostitelje, a če se okoliška voda preveč segreje, alge izginejo. Korale ostanejo brez glavnega vira hrane in s tem brez barve. Grebeni lahko preživijo kratka obdobja beljenja, dolgoročno pa je takšno stanje zanje usodno.

Druge grožnje prihajajo od ljudi z vrtanjem nafte, gradnjo pristanišč, poglabljanjem dna, ladijskim prevozom in ribolovom. Zavržene ribiške mreže, pasti in drugi odpadki lahko resno poškodujejo koralne grebene, velik vpliv pa ima tudi prelov nekaterih vrst. Na primer, nekatere ribe se prehranjujejo z morskimi algami – če jih izlovimo preveč, lahko alge preplavijo korale, na katerih živijo.

In potem je tu še stranski učinek kmetijstva. Ko dušikova gnojila stečejo s polj v ocean, povzročijo množično cvetenje alg. Ličinke morskih zvezd pojedo te alge, zaradi česar njihova populacija eksplodira. Samo ena odrasla morska zvezda lahko poje do 9,5 metrov živih koral na leto. Med enim takšnim primerom eksplozije njihove populacije leta 2015 je bil Veliki koralni greben dom med 4 in 12 milijoni morskih zvezd.

Kaj nam daje upanje?

Kako lahko pomagamo koralnim grebenom preživeti? Boj proti podnebnim spremembam je največji korak, kar pomeni drastično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Hkrati se moramo sprijazniti, da nekaterih grebenov ne bo mogoče rešiti. Zato je še kako pomembno, da poskrbimo za tiste, ki jih lahko.

V nekaterih delih oceana se iz globin dvigajo hladni tokovi, ki ohlajajo površinsko vodo. Posledično so grebeni na teh območjih bolj odporni na podnebne spremembe. Če jih zaščitimo, lahko sčasoma obnovijo grebene na drugih območjih. Ličinke koral se z morskimi tokovi raznašajo po oceanu. Torej, ko ličinke z odpornega grebena dosežejo umirajočega, se lahko primejo nanj in ga obnovijo. 

Lokalni heroji

Odporni grebeni so pogosto blizu skupnostim, ki se soočajo s svojimi izzivi. Nekaterim ribičem in pridelovalcem se morda zdi skrb za korale nepomembna v primerjavi s takojšnjim pritiskom, da je treba preživeti. Tu pridejo v poštev pobude, kot je Reševanje koralnega grebena. Gre za partnerstvo znanstvenikov, organizacij, kot je WWF, in skupnosti, ki si prizadevajo izboljšati izobraževanje, priložnosti in prehransko varnost teh skupnosti. Končni cilj je dati ljudem orodja in vire, ki jih potrebujejo za zaščito lastnih naravnih virov.

Podatki so še en ključni člen v naši verigi. Člani Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti danes merijo velikost svojih grebenov, živih koral in število rib, ki jih hranijo. S preverjanjem svojega napredka glede na globalne cilje biotske raznovrstnosti lahko vidijo, kateri posegi resnično delujejo in učinkoviteje usmerijo svoje delo na ohranjanju. S tem pristopom so tudi globalni in regionalni podatki bolj dosledni, kar zagotavlja bolj natančno sliko o tem, kako se grebenski sistemi spreminjajo skozi čas.

Beautiful coral reef of shallow Bismarck Sea, Papua New Guinea. © Jürgen Freund / WWF

Naslednja generacija koral

Floridska fundacija za obnovo koral sprejema še bolj neposredne ukrepe. Potapljači gojijo nove korale v podvodnih drevesnicah, pripravljene za ponovno zasaditev na poškodovane grebene. Medtem pa znanstveniki na Havajski univerzi v Mānoi preučujejo bolj kontroverzen pristop, imenovan "podprta evolucija". To vključuje iskanje koral, ki se zdijo bolj odporne na segrevanje, in jih v laboratoriju izpostavijo še toplejši vodi. Če se lahko prilagodijo povišanim temperaturam, bi te bolj prožne korale lahko uporabili za vzgojo močnejših generacij koral za prihodnost. Čeprav ni dvoma, da so grožnje našim koralnim grebenom resne, lahko le s sodelovanjem pomagamo obrniti tok.